|
Delo, Znanje za razvoj, 27. julij 1994
MED KNJIGAMI
Večerni logos o analitični filozofiji v knjižni izdaji
Društvo za analitično filozofijo in filozofijo znanosti, ki deluje v okviru Oddelka za filozofijo na ljubljanski Filozofski fakulteti in Radio Ljubljana, Program Ars - Tretji program sta pred nedavnim izdala zbornik Prispevki iz analitične filozofije, ki sta ga uredila Olga Markič in Goran Tenze. Zbornik predstavlja vrsto pomembnih in izjemno aktualnih tem s področja analitične filozofije, ki niso zanimive le za filozofe, temveč se tesno povezujejo s problemi, s katerimi se ukvarjajo tudi kognitivna psihologija, lingvistika, umetna inteligenca in matematika.
Deset avtorjev v enajstih poglavjih poglobljeno obravnava najpomembnejše miselne tokove v okviru analitične filozofije ter razčlenjuje vprašanja in probleme, ki so se zastavljali v okviru različnih področij analitične filozofije - kognitivne filozofije, filozofije matematike, filozofije modalnosti, filozofije jezika in filozofije znanosti. Prispevki so bili prvotno napisani kot predavanja za dva cikla oddaj Večerni logos, vendar so se avtorji in uredništvo Radia Slovenija ob izteku oddaj odločili za natis, saj je radijsko besedilo, ko izzveni, za poslušalca neulovljivo. Zbornik bo zaradi svoje informativnosti in zgoščenosti v pomoč študentom filozofije, pa tudi srednješolcem in maturantom, ki se bodo prihodnje leto odločili za maturitetni izpit iz filozofije. Tako zapolnjujejo prispevki tudi precejšnjo vrzel na področju naše knjižne ponudbe, kjer primanjkuje srednješolcem namenjenih besedil iz sodobne filozofije.
Zgodovinski oris analitične filozofije
Uvodoma predstavlja prof. dr. Frane Jerman v razpravi Oris analitične filozofije zgodovinski razvoj te stroke, njene predhodnike, nastanek in najpomembnejše avtorje. Med predhodniki omenja najprej B. Russella, čigar nemirni duh se je najprej navdušil za matematiko, pozneje za logiko. Iskal je trdno mostišče med jezikom in logiko in ga našel v izomorfnosti ali enoličnosti med logiko in jezikom. V ta namen je kontruiral filozofijo logičnega atomizma, ki jo je zgradil hkrati in deloma tudi skupaj s svojim učencem in prijateljem L. Wittgensteinom. Drugi značilni predstavnik tega pripravljalnega obdobja je angleški filozof G. E. Moore, ki se je spopadal z angleškim idealizmom. V podobno smer kot Russell s filozofijo logičnega atomizma je tipal tudi Wittgenstein, ki je v svojem slovitem delu Logično filozofski traktat vzel za ontološki model stavčno logiko in hkrati - podobno kot Russell - predpostavko, da vlada med logiko in stvarnostjo odnos enakšnosti.
Prof. Jerman predstavlja v nadaljevanju kratko, a intenzivno delovanje tako imenovanega Dunajskega kroga, znano tudi kot logični pozitivizem. Nadaljnji razvoj analitične filozofije se začne z Wittgensteinovim delovanjem v Angliji, z njegovo novo filozofijo jezika. Če je bila Wittgensteinova filozofija iz obdobja Traktata tudi filozofija molka in neizrekljivosti, označuje Wittgensteinovo obdobje v Cambridgu navezava na temeljno vprašanje, kaj lahko nudi običajni jezik filozofiji, kaj sploh lahko z njim izrazimo. Wittgensteinovo filozofsko delo je danes izjemno aktualno in se nanj opirajo tudi številni raziskovalci v okviru kognitivne znanosti, saj je nakazal ustvarjalne rešitve nekaterih temeljnih problemov, ki se zastavljajo na tem področju. Posebna poglavja namenja prof. Jerman tudi Russellovi in Carnapovi filozofiji jezika, nadalje Carnapovi semantiki in Quinovi kritiki pozitivizma ter Strawsonovemu in Austinovemu izzivu analitični filozofiji.
O filozofiji Ludwiga Wittgensteina
V drugem prispevku z naslovom Filozofija Ludwiga Wittgensteina predstavlja prof. dr. Andrej Ule tega velikega filozofa in logika, ki je poleg G. Fregeja in B. Russella, dal osnovo za nastanek in razvoj analitične filozofije. Na podlagi njegovih del sta izšli kar dve znameniti šoli analitične filozofije: logični pozitivizem (neopozitivizem) in filozofija običajne govorice. Prof. Ule najprej izčrpno predstavi filozofijo Traktata, nato pa Wittgensteinovo poznejše delo Filozofske raziskave ter njegov vpliv na kasnejše avtorje, na teorijo jezika, teorijo znanosti, na literarne vede, na sociologijo, psihologijo, etnologijo itd. Kot poudarja A. Ule, ima Wittgenstein velik vpliv predvsem zaradi svojega prikaza globoke notranje prepletenosti jezika in stvarnosti oz. njune neločljivosti.
V tretjem poglavju O spoznanju in pojavoslovju razpravlja avtor prof. dr. Matjaž Potrč najprej o kognitivni filozofiji in modelih druševnosti ter na kratko predstavi razvoj in glavne dosežke na področju umetne inteligence. Razmišljanje o modelih duha zaključuje z zanimivim predlogom, kako bi lahko filozofija pomagala pri izdelavi še bolj ustreznega modela, kot smo ga imeli doslej. Na ta način bi postala nekoliko jasnejša tudi vloga kognitivne filozofije v okviru splošnega podjetja kognitivne znanosti, poudarja prof. Potrč, kajti filozofija lahko pokaže na določene modele, ki jih je sama v svojem razvoju že izdelala ter jih lahko ponudi v razmislek pri izboljšavi sedaj obstoječih modelov duševnosti. Svoj prispevek zaključuje M. Potrč z razpravo o analitični filozofiji in fenomenologiji v okviru katere poudarja, da "nam pravilno razumevanje fenomena oziroma pojava predoči analitično filozofijo kot edino, ki nam lahko pojasni pojavoslovje ali fenomenologijo".
Medtem ko je prvi del zbornika namenjen predvsem osvetlitvi zgodovine in razvoja analitične filozofije, pa vsebuje drugi del krajše prispevke, ki predstavljajo dogajanja v sodobni analitični filozofiji. Najprej predstavlja Olga Markič v prispevku Računalniški spoznavni modeli osnovne značilnosti simbolnih in konekcionističnih modelov, pri čemer opozarja tudi na omejitve in pomanjkljivosti obeh pristopov. Nadalje razpravlja dr. Bojan Borstner O tem, kar v svetu je, mag. Marina Rugelj pojasnjuje Zakaj so nekateri matematični stavki nujno resični?, mag. Danilo Šuster razpravlja O možnem in nujnem, Bojan Žalec predstavlja Davidsonovo teorijo pomena, Dominika Hudnik obravnava Pojme, definicije, prototipe, Božidar Kante razpravlja o Metafori in spoznavanju, prof. dr. Adrej Ule pa zbornik zaključuje s prispevkom Kaj je teorija znanosti?.
Mag. Mojca Pavšič | 
