Delo, Znanost, 16. junij 1999

Doc. dr. Olga Markič o sodobnih tokovih v analitični filozofiji

Filozofska razprava o temeljnih problemih človeka

Društvo za analitično filozofijo in filozofijo znanosti, katerega člani delujejo v okviru Oddelkov za filozofijo na ljubljanski Filozofski fakulteti in mariborski Pedagoški fakulteti pripravlja tretji Evropski kongres analitične filozofije (ECAP III - 3rd European Congress of Analytic Philosophy), ki bo potekal od 29. junija do 4. julija 1999 v Mariboru. Udeleženci iz večine evropskih držav, pa tudi iz ZDA in drugih delov sveta, bodo predstavili vrsto pomembnih in aktualnih tem s področja analitične filozofije, ki niso zanimive le za filozofe, temveč se tesno povezujejo s problemi, s katerimi se ukvarjajo tudi kognitivna psihologija, lingvistika, umetna inteligenca in matematika. O tem smo se pogovarjali z dr. Olgo Markič, docentko za filozofijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani in predsednico Društva za analitično filozofijo in filozofijo znanosti, ki se v svojem raziskovalnem delu ukvarja predvsem s problemi filozofije kognitivnih znanosti in filozofije psihologije.

• Kongres, ki ga pripravljate, je le ena od številnih mednarodnih znanstveno-raziskovalnih dejavnosti, ki potekajo v okviru vašega društva. Ali je bila prav zato organizacija tega pomembnega dogodka tokrat zaupana Sloveniji?

Intenzivno mednarodno sodelovanje, predvsem s strokovnjaki z Univerze v Londonu, Univerze v Würzburgu, Tehniške univerze v Berlinu, Univerze v Trstu, Univerze v Gradcu, Univerze v Shefieldu in z Raziskovalnega instituta CREA v Parizu, sta nam omogočila predvsem dva Tempusova projekta. V okviru teh projektov je potekalo več interdisciplinarnih raziskav, organizirali pa smo tudi vrsto mednarodnih simpozijev v Würzburgu, Ljubljani, Mariboru in na Bledu ter izdali več knjig in drugih znanstvenih publikacij.

Tako je bil v Leedsu, kjer je leta 1996 potekal II. kongres "Evropskega društva za analitično filozofijo", za predsednika tega društva izvoljen prof. dr. Nenad Miščević, ki poučuje na Oddelku za filozofijo Pedagoške fakultete v Mariboru. Z njegovo izvolitvijo - mandat traja tri leta - je Slovenija prevzela vlogo predsedujoče v "Evropskem društvu za analitično filozofijo", Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru pa organizacijo III. kongresa analitične filozofije. To je velika odgovornost in hkrati priznanje za slovensko filozofijo nasploh, kot tudi za mariborski oddelek.

• Zaradi številne udeležbe bo potekalo delo kongresa po sekcijah?

Delo bo potekalo v več sekcijah, kjer bodo udeleženci obravnavali različna področja filozofije, na katera se je razširila analitična filozofija izhajajoč iz logike in filozofije znanosti, kot so med drugim metafizika, epistemologija, filozofija duha in filozofija psihologije, etika, filozofija jezika, politična filozofija in estetika. Za širšo javnost bodo verjetno zanimive predvsem sekcije, ki obravnavajo probleme praktične filozofije. Naj omenim teme kot so človekove pravice ter vprašanje življenja in smrti, ki se navezujejo na splav, evtanazijo in genski inženiring ter razprave iz politične filozofije, ki obravnavajo nacionalizem in pravico do samoodločbe. V okviru kongresa bo organizirana tudi okrogla miza o intervenciji NATA na Jugoslavijo.

Poleg dela v sekcijah bo vsak dan tudi daljše plenarno predavanje vabljenih predavateljev. Naj omenim le dr. Ruth Millikan, Michaela Devitta, dr. Elisabeth Pacherie in dr. Georga Meggleja, ki sodijo med najpomembnejše sodobne avtorje na področju analitične filozofije. Tako je denimo prof. dr. Michael Devitt z Univerze v Marylandu v ZDA avtor odmevnega dela s področja filozofije jezika Coming to Our Senses, ki je izšlo pri Cambridge University Press, prof. dr. Ruth Millikan z Univerze v Connecticutu v ZDA pa se ukvarja s filozofijo psihologije in je avtorica prav tako izjemno odmevnih knjig Language, Thought and Other Biological Categories ter White Queen Psychology and Other Essays for Alice, ki sta obe izšli pri MIT Press.

• Torej obsega analitična filozofija zelo širok razpon filozofske problematike.

Res je, analitična filozofija se loteva vprašanj z različnih področij filozofije. Sodobno analitično filozofijo namreč bolj kot izbor tem določa njena metodologija, to je racionalni, argumentativni pristop k filozofskim problemom. Druge filozofske šole dajejo denimo večji poudarek interpretacijski ali pa zgodovinski metodi. Analitična filozofija je zato po svoji spoznavni usmeritvi in racionalnosti bližja znanosti kot pa umetnosti ali religiji. Tradicionalnih filozofskih problemov se loteva opremljena z orodji jezikovno-logične analize, vedno pa ima pred očmi, kaj o obravnavanem problemu govori znanost. Tako nadaljuje racionalno tradicijo v filozofiji in je dedič velikih filozofov kot so Platon, Aristotel, Descartes, Leibniz, Locke, Hume in Kant, ki so se filozofije lotevali problemsko, v povezavi z najboljšimi dosežki takratne znanosti.

• Za analitično filozofijo slišimo pogosto tudi oznako anglosaška filozofija. Ali se s to opredelitvijo strinjate?

Taka oznaka je napačna. Analitična filozofija je nastala v začetku našega stoletja v Srednji in Zahodni Evropi, njeni utemeljitelji pa so bili Frege, Russell in Wittgenstein. Med obema vojnama so imeli velik vpliv predvsem filozofi Dunajskega krožka in Poljska šola logike. Ker so bili z vzponom nacizma vodilni avtorji analitične tradicije prisiljeni emigrirati, večinoma v Ameriko, so ZDA poleg Velike Britanije in Skandinavije postale center analitične filozofije. V teh deželah je analitična filozofija postala prevladujača filozofska smer, zato se je je oprijelo tudi ime "anglosaška" filozofija, za razliko od filozofskih smeri v kontinentalnem delu Evrope (z izjemo Skandinavije), ki so dobile oznako "kontinentalna" filozofija.

Dandanes smo priča ponovnemu vračanju in razcvetu analitične filozofije v Evropi in njenemu vedno večjemu vplivu v Latinski Ameriki in Aziji. Analitična filozofija tako niti v začetku niti danes ni vezana le na angleško govoreča področja. Evropsko društvo za analitično filozofijo (prvi kongres je bil v Aix en Provance leta 1993) si prizadeva uveljavljati analitični pristop in spodbuditi strokovno povezovanje analitičnih filozofinj in filozofov z različnih evropskih držav. Obdobje predsedovanja Slovenije je bilo še posebej usmerjeno na območja Srednje in Vzhodne Evrope.

• Tudi v Sloveniji ima analitična filozofija že dolgoletno tradicijo...

Utemeljitelj slovenske analitične filozofije prof. dr. Frane Jerman je v 60-tih letih začel objavljati razprave o logiki. V tem prvem obdobju je bila analitična filozofija tematsko vezana predvsem na področja logike in filozofije znanosti. Danes, ko lahko govorimo že o četrti generaciji analitičnih filozofinj in filozofov, pa zajema širok spekter filozofske problematike.

V našem prostoru analitično filozofijo nekateri povezujejo z njenim že zdavnaj preteklim pozitivističnim obdobjem. Taka slika je zastarela in neustrezna, o čemer priča tudi časopis Analiza, ki ga je pred dvema letoma začelo izdajati Društvo za analitično filozofijo in filozofijo znanosti. V njem predstavljamo članke domačih avtorjev, pa tudi prevode del iz tujine. Pri izbiri člankov se trudimo, da bi bili le-ti dostopni tudi bralcem, ki po svoji izobrazbi niso filozofi. Članki v Analizi posegajo na različna področja filozofije; bralec se je lahko seznanil z razpravami o svobodi in determinizmu, o abortusu in pravicah prihodnjih generacij, o metafori, o nacionalizmu, o logiki in skepticizmu, o vprašanju zla, o računalniški metafori uma, o realizmu in antirealizmu v znanosti, o polemiki "primera Sokal" itd.

• Čeprav so teme zelo različne, je prispevkom skupen, kot poudarjate, prav racionalen, argumentativen pristop?

Tak pristop seveda ni ekskluziven samo za analitično filozofijo, povsem samoumeven je v naravoslovnih znanostih in matematiki, menimo pa, da bi moral veljati tudi v družboslovju in humanistiki nasploh. Vsem, ki bi se radi podrobneje seznanili s teorijo argumentacije, priporočam knjigo dr. Danila Šustra Moč argumenta, ki je pred kratkim izšla na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru. V knjigi je namreč sistematično obdelana argumentacija v naravnem jeziku, bralec pa si skozi množico primerov iz filozofije, znanosti in iz konteksta vsakdanjih razprav pridobi veščino prepoznavanja, analize in ocene argumentov.

Ob tem naj omenim tudi, da poleg Analize Društvo izdaja še časopis v angleškem jeziku Acta Analytica. V njem so objavljeni članki tako domačih kot tujih avtorjev. Časopis si je pridobil precejšen ugled v mednarodnem prostoru in med pisci lahko najdemo tudi velika imena sodobne analitične filozofije. Nekateri med njimi so bili tudi med udeleženci sedaj že tradicionalnega mednarodnega simpozija, ki je potekal v začetku junija na Bledu. Tema letošnjega simpozija je bila epistemologija.

• V zadnjih letih opažamo v svetu izjemno hiter razvoj kognitivnih znanosti. Ali po vašem mnenju v Sloveniji posvečamo dovolj pozornosti temu strateško pomembnemu znanstveno-raziskovalnemu področju?

Menim, da bi morali v Sloveniji kognitivnim znanostim posvečati bistveno več pozornosti in to področje sistematično razvijati. Ustanovljeno je bilo Društvo za kognitivne znanosti in že nekaj let v okviru Festivala znanosti potekajo zanimiva predavanja in okrogle mize, ki so posvečene različnim problemom na tem področju. Vendar do pravega interdisciplinarnega raziskovanja, ki bi imelo tudi institucionalne okvire, še vedno ni prišlo.

Drugod po svetu nastajajo centri kognitivnih znanosti, kjer znanstveniki različnih strok dejansko skupaj raziskujejo posamezne probleme. Pri nas potekajo zanimive raziskave v okviru posameznih disciplin, sodelovanje pa je zaenkrat še bolj v fazi medsebojnega spoznavanja.

Ob tem naj omenim, da je analitična filozofija vedno upoštevala znanstvena raziskovanja. Na začetku je bila vezana predvsem na fiziko in matematiko, danes pa je večji poudarek na biologiji in psihologiji. Tako profesorica dr. Ruth Millikan, ki bo imela eno izmed plenarnih predavanj na kongresu v Mariboru, zagovarja biološki pogled pri preučevanju spoznavanja in raziskuje, ali je človeška misel produkt naravne selekcije. Filozofija je namreč ob psihologiji, računalništvu, nevroznanosti in lingvistiki tudi del raziskovalnega področja kognitivnih znanosti.

Dr. Mojca Pavšič