Delo, Znanost, 25. julij 2001
Pogovor z ameriškim filozofom prof. dr. Eugenom Millsom
Odmevni mednarodni filozofski simpoziji na Bledu

Logika kot analitična in normativna znanost o formah racionalnega jezika je najbolj osnovna in najbolj splošna filozofska metoda - je orodje, organon, ne le znanstvenega, ampak tudi filozofskega spoznanja. Analitična filozofija, ki izhaja iz logike in filozofije znanosti, obravnava širok razpon tem z različnih področij filozofije. Na Bledu potekajo vsako leto že od leta 1993 odmevni mednarodni simpoziji, ki obravnavajo različne vidike analitične filozofije. Letošnji simpozij je potekal pod naslovom Metafizika.

Simpozij je organiziralo Društvo za analitično filozofijo in filozofijo znanosti, katerega člani delujejo v okviru Oddelkov za filozofijo na ljubljanski Filozofski fakulteti in mariborski Pedagoški fakulteti, udeležili pa so se ga filozofi iz večine evropskih držav in ZDA. Kot soorganizator in kot predavatelj se ga je udeležil tudi dr. Eugene Mills, profesor filozofije na Virginia Commonwealth University v Richmondu v ZDA, s katerim smo se pogovarjali v času blejskega simpozija.

Vsakoletni filozofski simpoziji na Bledu, pri organizaciji katerih sodelujete že več let, so se uveljavili kot odmevna oblika sodelovanja med ameriškimi in evropskimi analitičnimi filozofi.

To je res, vendar se zgodovina teh simpozijev začenja v Dubrovniku, kjer so v osemdesetih letih preteklega stoletja v organizaciji tamkajšnega Interuniverzitetnega centra za podiplomske študije pripravili prvi simpozij, v okviru katerega so obravnavali epistemologijo in kognitivno znanost. Sledila je serija odlično pripravljenih filozofskih simpozijev, ki so bili zelo dobro obiskani, udeležili pa so se jih filozofi z vsega sveta, tudi filozofi iz Amerike. To so bili vsakoletni dogodki, izbor najboljših prispevkov, ki so bili predstavljeni na simpozijih, pa je redno izhajal in še vedno izhaja v mednarodni reviji Acta Analytica.

Ko je izbruhnila vojna na Hrvaškem in ko so Dubrovnik začeli bombardirati, je Interuniverzitetni center moral omejiti delovanje, ker je bilo prenevarno. Toda namesto, da bi prenehali tudi simpoziji, so filozofi hoteli pokazati, da se bo življenje duha nadaljevalo, kljub vojni. Zato so prej omenjene simpozije preprosto preselili na Bled. To je bilo leta 1993, ko na teh simpozijih še nisem sodeloval.

Prvo konferenco v Dubrovniku so organizirali dr. Matjaž Potrč z Univerze v Ljubljani, dr. Nenad Miščevi z Univerze v Mariboru in dr. John Biro z University of Florida, ki je ameriški filozof madžarskega porekla in ima tako veliko akademskih stikov v tem delu sveta. Ta organizacijska skupina je s podporo Interuniverzitetnega centra za podiplomske študije pripravljala tudi naslednje simpozije vse do leta 1997, ko me je John Biro prosil, če bi ga pri organizaciji blejskih filozofskih srečanj nadomestil, kar sem z veseljem sprejel.

Pred dvema letoma, ko se je normalno življenje vrnilo v Dubrovnik, je začel tam ponovno v polnem obsegu delovati Interuniverzitetni center in zopet prirejati znanstvena srečanja. Tako naj bi se tudi blejski filozofski simpoziji vrnili v Dubrovnik. Vendar so bili ljudje, ki so prihajali na simpozije na Bled, nad tem okoljem tako navdušeni, da niso hoteli nazaj v Dubrovnik. Seveda smo s to odločitvijo izgubili tudi finančno podporo Interuniverzitetnega centra. Nadaljevanje simpozijev sedaj omogočajo matične institucije organizatorjev, se pravi Univerzi v Ljubljani in Mariboru ter Virginia Commonwealth University.

Kakšni so cilji blejskih filozofskih simpozijev?

Po eni strani, tako kot velja za vsako znanstveno srečanje, je naš cilj nuditi možnost, da bi se ljudje, ki jih zanima vsebina, lahko srečali in razpravljali o najnovejših spoznanjih v svoji stroki. To je za udeležence zelo stimulativno. Prvotni cilj pa je bil drugačen. Ko je bila Jugoslavija še enotna in komunistična država, je bila filozofska skupnost v Jugoslaviji precej izolirana od ostalega sveta. Tekom zadnjih let komunizma, še bolj pa kasneje, ko je Slovenija razglasila svojo neodvisnost, je obstajalo v Sloveniji filozofsko gibanje, ki si je zelo načrtno prizadevalo navezati stike s širšo mednarodno skupnostjo filozofov. Tako so povabili na Bled številne najboljše filozofe iz angleško govorečega sveta. Pomemben cilj blejskih simpozijev je bil torej vključiti slovensko filozofsko skupnost v mednarodno dogajanje. To sedaj pravzaprav ni več tako - preprosto zato, ker so uspeli. Filozofska skupnost v Sloveniji je sedaj po mojem mneju zelo na tekočem z vsem, kar se dogaja v ostalem delu filozofskega sveta. Tako so to sedaj zgolj zelo dobre konference.

Kako ocenjujete povezavo med našo filozofsko tradicijo in ameriško?

Mislim, da je to sodelovanje izjemno pomembno, kajti v Sloveniji obstaja več zelo dobrih filozofov, ki veliko sodelujejo z ameriškimi filozofi. Menim, da prav zaradi vsakoletnih simpozijev na Bledu, sedaj veliko ameriških filozofov pozna filozofsko skupnost v Sloveniji in o njej zelo dobro misli. Začetki sodelovanja med ameriškimi in slovenskimi filozofi segajo v zgodnja osemdeseta leta, ko sta se dr. Matjaž Potrč in dr. Nenad Miščevi začela povezovati z nekaterimi prominentnimi ameriškimi in tudi britanskimi filozofi. Povabila sta jih, da so v Sloveniji predavali, imeli seminarje, poleg tega pa sta organizirala tudi konference, povezane z njihovim delom.

Tak je bil na primer simpozij z naslovom Naturalistična semantika in njena metodologija, ki je potekal v Mariboru junija leta 1996. Simpozij je bil večinoma posvečen knjigi enega od najpomembnejših sodobnih avtorjev na področju filozofije jezika Michaela Devitta Coming to Our Senses, ki je istega leta izšla pri založbi Cambridge University Press. Devitt je pravzaprav avstralski filozof, vendar dela v ZDA, kjer je profesor na Univerzi v Marylandu. Simpozij je pritegnil tudi mojo pozornost. Udeležil sem se ga in takrat sem bil prvič v Sloveniji. Vsa naslednja leta pa sem bil reden gost blejskih srečanj.

Kot osrednjo temo letošnjega simpozija ste izbrali metafiziko. Zakaj?

Ker govori metafizika na najbolj splošen način o končni naravi resničnosti. Gre za vprašanje, katere stvari obstajajo na najbolj osnovni ravni. Seveda obstaja veliko stvari, obstajajo mize, jezera, gradovi, ljudje, številke, itd. Vprašanje, ki si ga filozofi zastavljamo je, katere so temeljne kategorije stvari, ki obstajajo. Kakšne vrste stvari so to? Ali so vse te stvari fizične? Ali obstajajo stvari, ki niso fizične? Ali obstajajo abstraktne entitete? Ali obstajajo duhovne entitete? Ta in podobna vprašanja predstavljajo en del metafizike.

Drugi del pa zadeva odnose med temi končnimi sestavinami realnosti. Ugotavljamo, na primer, ali ena stvar povzroča drugo. In vzročnost je ena od najbolj temeljnih lastnosti sveta. Nadalje se sprašujemo, kaj pomeni, če rečemo, da sta si dva predmeta podobna, če rečemo, denimo, da sta dve stvari rdeči, ipd. V metafiziki si torej na najbolj temeljni ravni zastavljamo vprašanja, kakšen je svet.

Tudi v svojem predavanju ste se posvetili tradicionalnemu metafizičnemu problemu, odnosu med fizičnim in psihičnim.

Tako imenovani problem duh - telo predstavlja enega od mojih glavnih zanimanj v filozofiji. Če povem zelo enostavno, gre za problem razumevanja odnosov med duševnostjo in fizičnim svetom. Kakšno je mesto psihičnega v svetu, o katerem nam govorijo fiziki? Prav to je pomemben problem v zgodovini filozofije. Ali je duh fizična stvar, ali ni? Veliko ljudi misli, da je. Pravzaprav misli danes tako večina ljudi. Vendar nekateri ljudje še vedno mislimo, da duh ni fizična stvar. Torej sodim med manjšino.

Vendar menim, da sta obe poziciji preveč nejasni, saj nimamo jasnega koncepta, kaj je fizično. Torej je brez pomena reči, da je vse fizično. In podobno nima pomena reči, da nekaj ni fizično, če ne veste, kaj je fizično. Skratka, v svojem predavanju skušam razjasniti pojmovanje fizičnega; ne zastavljam torej vprašanja, ali je duh fizična stvar ali nefizična, temveč skušam to vprašanje zgolj razjasniti.

Kot je poudaril Bertrand Russell, da "so v filozofiji vprašanja pomembnejša od odgovorov"?

Ja. Zanimivo je, denimo, da je ena od značilnosti, po kateri se morda filozofija razlikuje od številnih drugih ved, da je eno od osrednjih vprašanj te vede, kaj sploh je ta veda. Če govorite s 60 filozofi, kaj je filozofija, boste dobili 60 različnih pogledov na to vprašanje.

Katero temo boste na Bledu obravnavali prihodnje leto?

Za leto 2002 smo izbrali racionalnost, ki bo prav gotovo zaradi izjemne aktualnosti pritegnila veliko udeležencev. Nekatere od ključnih tem racionalnosti so: Kaj pomeni imeti racionalno prepričanje v nasprotju z iracionalnim prepričanjem? Kaj pomeni delovati racionalno oziroma iracionalno? Kaj je racionalno oziroma iracionalno vedenje? In kakšno je racionalno oziroma iracionalno odločanje? Pričakujem, da bo veliko prispevkov razčlenjevalo te probleme. Prav gotovo pa bo tudi veliko prispevkov, ki bodo obravnavali paradokse.

Dr. Mojca Pavšič