Razgledi, 5. avgust 1998

Naturalistična semantika

The Maribor Papers in Naturalized Semantics. Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru. Maribor 1998.

Društvo za analitično filozofijo in filozofijo znanosti je pred nedavnim predstavilo obsežen zbornik z naslovom The Maribor Papers in Naturalized Semantics, ki obsega 26 razprav uglednih domačih in tujih avtorjev (večinoma z univerz v ZDA, Kanadi in Avstraliji), izdala pa ga je Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru. Knjiga, ki je v celoti izšla v angleškem jeziku, je nastala na osnovi simpozija Naturalistična semantika in njena metodologija, ki je potekal v Mariboru junija 1996. Simpozij je bil večinoma posvečen knjigi enega od najpomembnejših sodobnih avtorjev na področju filozofije jezika Michaela Devitta Coming to Our Senses, ki je istega leta izšla pri založbi Cambridge University Press. Devitt, ki je profesor na Univerzi v Marylandu v ZDA, v zaključnem poglavju podrobno analizira vse predhodne razprave ter odgovarja na pripombe in kritike svojega dela. Zbornik je uredila Dunja Jutronić, profesorica na Oddelku za filozofijo na mariborski Pedagoški fakulteti, ki je svoj magistrski in doktorski študij lingvistike opravila na Pensilvanijski državni univerzi v ZDA.

Za Devittovo knjigo, ki je hitro vzbudila veliko zanimanje mednarodne strokovne javnosti, saj obravnava temeljne probleme semantike, je značilno prepletanje metodoloških in predmetnih obravnav. Končni cilj in temeljna naloga semantike po Devittu nista niti sistematizacija niti pojasnitev intuicij, temveč "povedati, kaj so pomeni, pojasniti njihovo naravo". Kot pravi Devitt, naj bi se končnega cilja pojasnitve narave pripisanih pomenov lotili preko tako imenovane "normativne naloge", to je naloge razlage narave lastnosti, ki jih dejansko pripisujemo semantičnim namenom. Pot k normativni nalogi gre skozi "deskriptivno nalogo", to je razlago dejanske rabe, pri čemer poudarja Devitt, da je to slog, na katerega je dejansko pozorna večina raziskovalcev na področju semantike.

Kot meni Devitt, bi se moral semantikov opis pomenov začeti z običajnimi intuicijami, ki so, kot pravi, zgolj manifestacija govorčeve veščine, njegove vednosti-kako, ne pa kakršnekoli propozicionalne vednosti-da. Ob tem poudarja njihov zmotljiv značaj in opozarja, da bi naturalist moral seči preko intuicij in preko miselnih eksperimentov, ki jih izvabljajo, in to tako, da bi uporabil tisto, kar imenuje "odločilna metoda" kot odgovor na metafizično vprašanje o naravi pomenov. Intuicije nudijo zgolj primere domnevnih pomenov, odločilna metoda pa je odločitev, ali so le-ti res zmožni prevzeti značilne vloge lastnosti pomenov, ali so torej res pomeni.

Zbornik, v katerem poleg Dunje Jutronić sodelujejo še trije domači avtorji, Matjaž Potrč in Olga Markič z Univerze v Ljubljani ter Nenad Miščević z Univerze v Mariboru, je razdeljena na šest delov. Prvi se ukvarja z metodološkimi problemi, drugi z lokalizmom in holizmom v filozofski analizi, tretji s kartezijanskim "a priori znanjem", ki ga Devitt odločno zavrača, četrto poglavje obravnava nekatera ožja vprašanja pomena, peto obsega razprave o pripisovanju stališč in odvisnosti od konteksta, sklepni šesti del pa vsebuje komentarje Michaela Devitta, zaradi katerih je knjiga še posebej zanimiva. Vsebina razprav, ki jih zbornik obsega, obravnava torej vrsto pomembnih in aktualnih tem, ki niso zanimive le z vidika filozofije jezika in duha, temveč tudi za raziskovalce na področjih lingvistike, kognitivne psihologije, nevroznanosti, umetne inteligence in matematike.

Dr. Mojca Pavšič