Razgledi, 26. maj 1999

Kompleksnost in pomen zavesti

Nenad Miščević in Olga Markič: Fizično in psihično. Humanistična in družboslovna zbirka Dialogi, 1. letnik, 1. knjiga. Založba Aristej, Šentilj 1998.

Delovanje človeške duševnosti je že stoletja predmet psiholoških in filozofskih raziskovanj. Strokovna literatura nas sooča z različnimi in pogosto nasprotujočimi si teorijami o zavesti: biologi opredeljujejo duševnost zgolj z nevrofiziološkimi termini; psihoanalitiki vidijo v njej vrvenje nezavednih instinktov in nagonov ter nerazrešenih, potlačenih konfliktov; za behavioriste je nerazložljiva črna škatla, vezaj v enačbi dražljaj-reakcija.

Filozofsko iskanje odgovorov na vprašanja o zavesti je ohranjeno v vrsti klasičnih del kot so Platonov Faidon, Aristotelova knjiga O duši, Lukrecijeva pesnitev O naravi sveta, vprašanja o duši v prvem delu Summe Theologice Tomaža Akvinskega, Descartesove Meditacije o prvi filozofiji, druga knjiga Spinozove Etike in številna druga dela. Razvoj računalništva in poskusi konstruirati inteligentne stroje pa so v zadnjih desetletjih osvetlili vprašanja, ki se vlečejo skozi dolgo filozofsko tradicijo, v novi luči. Vse bolj zmogljivi računalniki so namreč postali zelo močno orodje, ki omogoča empirično preverjanje teoretskih zamisli in ustvarjanje modelov, ki v večji ali manjši meri ustrezajo človekovim kognitivnim funkcijam.

Delo Fizično in psihično dr. Nenada Miščevića in dr. Olge Markič, ki je izšlo kot prva knjiga v novi humanistični in družboslovni zbirki Dialogi pri založbi Aristej, je napisano kot uvod v filozofijo psihologije in predstavlja sodobno filozofsko razpravo o nekaterih temeljnih vprašanjih duha, kot so: Je duh ločljiv od telesa? Na kakšen način prihaja do zavestnih procesov in kakšna je pot od fizičnega zaznavanja do mentalnih stanj, misli, spominjanja, občutkov? Avtorja, kot predstavnika analitične filozofije, izhajata iz osnovnega prepričanja, da mora biti filozofija duha, v okviru katere je t.i. problem duh - telo največkrat prisoten kot kot osrednji segment, oprta na izsledke naravoslovnih znanosti.

Kot Nenad Miščević in Olga Markič v knjigi, ki je opremljena z duhovitimi ilustracijami Eda Podreke, pokažeta, uspejo prav kognitivne znanosti, med katere sodijo kognitivna psihologija, nevrofiziologija, računalništvo, filozofija, lingvistika in nekatere druge vede, podati najboljše razlage psihičnih procesov, še zlasti v perspektivi opisa dualizma med duhom in telesom. Pri tem se osredotočata na področje spoznavanja (kognicije), ki obsega raziskave človekovih spoznavnih aktivnosti in zmožnosti ter raziskovanje družbenih značilnosti, ki vplivajo na razvoj kognicije. V svojo razpravo vključujeta avtorja vse poglavitne in najpogostejše teme iz filozofije duha: vprašanje zavesti, problem zavestnih doživljajev (qualia - takšnosti), vprašanje samozavedanja (jaza), problem intencionalnosti, teorije o identiteti med duhom in možgani ter posamezne strategije v razreševanju problemov epifenomenalizma, funkcionalizma, paralelizma, fizikalizma in drugih pristopov, v dodatku pa predstavljata Turingov stroj, Wittgensteinovo branje poljudne psihologije in teorijo reprezentacijskijskih sistemov Freda Dretskeja.

V osrednjem delu knjige avtorja razčlenjujeta dosežke kognitivnih znanosti, ki si med drugim prizadevajo pojasniti procese zaznavanja, mišljenja, pomnjenja, razumevanja jezika in učenja. Tovrstne raziskave so pogosto omejene na proučevanje najosnovnejših sposobnosti. Tako bi lahko celo rekli, da je psihologija postala znanost, ko je spoznala, kako pomembno je raziskovanje preprostih, najbolj elementarnih sposobnosti, poudarjata Olga Markič in Nenad Miščević. Najbolj znan primer so raziskave učenja nesmiselnih zlogov na pamet, ki jih je pred stotimi leti začel nemški psiholog Hermann Ebbinghaus. Tovrstne raziskave so pokazale, da je z znanstvenimi metodami mogoče pojasniti tudi druge, bolj zapletene psihične procese, kot je reševanje problemov in sklepanje. Od takrat so psihologi vztrajno poskušali odgovoriti na varljivo preprosta vprašanja. Na primer, kako nekdo, ki stoji pred predmetom, ugotovi njegovo obliko, ali pa, kako se otrok nauči pravilno uporabljati zapletena slovnična pravila.

Tudi raziskave umetne inteligence so pokazale, kako težka so ta vprašanja, opozarjata avtorja v poglavju o računalniški metafori. Znanstveniki so se začeli zavedati, s kako zapletenimi nalogami se človekov spoznavni aparat srečuje in kako uspešno jih opravlja, šele ko so sami poskušali zgraditi inteligentni stroj. Ob prizadevanjih, da bi razvili stroj, ki bi "mislil" kot človek, so raziskovalci dobili veliko povratnih informacij o tem, kako človek v resnici misli. Računalniki so dali ideje, kako natančno opisati zapletene kognitivne procese, saj pred računalniki ni bil poznan način, ki bi to omogočal. Področje umetne inteligence je vpeljalo nove strukture v naše mišljenje o mišljenju ter omogočilo proučevanje duševnih pojavov s povsem novih vidikov.

Medtem ko so, na primer, težave pri raziskovanju mentalnih predstav v veliki meri povzročile behavioristični odpor do proučevanja kakršnihkoli mentalnih aktivnosti nasploh, je razvoj računalnikov prinesel nov slovar, ki je omogočil ustreznejšo konceptualizacijo duševnih dogodkov. Te nove miselne kategorije so omogočile veliko bolj natančno opredelitev teorij predstavljivosti, kot je bilo možno prej. Jasnejša opredelitev pojma je nato privedla do empiričnih raziskav, ki so razkrile lastnosti in način procesiranja mentalnih predstav.

Osnovna ideja klasične kognitivne znanosti je torej analogija med umom in račnalnikom, poudarjata O. Markič in N. Miščević v naslednjem poglavju, kjer razčlenjujeta Turingov test in Searlov miselni eksperiment, imenovan kitajska soba. Tako v primeru računalnika kot tudi v primeru človekovih miselnih procesov gre za informacijski sistem, ki dobiva informacije iz okolice, jih hrani in obdeluje ter nato posreduje rezultate. Bistvena podobnost je v tem, da je proces obdelovanja informacij manipulacija s simboli, realizacija v možganih pa se seveda precej razlikuje od realizacije v današnjih računalnikih. Analogija je postavljena na kognitivni ravni - na ravni reprezentacij, ki je tudi bistvena za pojasnitev kognitivnih procesov.

Knjiga Fizično in psihično, ki je napisana v jasnem in berljivem slogu, pokaže, kako lahko modrost filozofskega znanja dopoljuje moč tehnoloških analiz in obratno. Na sistematičen način podaja pregled najpomembnejših tem s področja filozofije duha ter razčlenjuje vprašanja o odnosu med umom in računalniki, na katera sicer ni možno natančno odgovoriti, vendar s tem ko jih zastavljamo in iščemo ustrezne odgovore, odpiramo nova področja mišljenja, raziskovalnega dela in razvoja.

Dr. Mojca Pavšič